lahka planinska
9 km
165 m
3 h
Po poteh glažutarstva na robu Trnovskega gozda
Odkrijte zgodbo glažutarjev skozi edinstveno razstavo, razporejeno na treh lokacijah. Na Lokvah, kjer se prepletajo dediščina, lokalno okolje in pristno vzdušje, vas pričakuje raziskovalna pot, saj je razstava na ogled v šoli (prostorih KS Lokve-Lazna), Gostilni Lokve in gostilni Winkler, kjer vam postrežejo tudi z glažutarsko sladico.
V Gorici razstava zaživi v Pokrajinskih muzejih, v Vrtu srečevanj (Borgo Castello), kjer si lahko ogledate tudi izvirne glažutarske izdelke.
Poseben del razstave pa je na ogled tudi v Tolminu, v Tolminskem muzeju, kjer je glažutarstvo v dolini Trebuše predstavljeno skozi zgodovino gospodarjenja z gozdom na Severnem Primorskem.
Vabimo vas na skoraj 30 kilometrov peš poti med Lokvami, Lazno in Gorenjo Trebušo, ki vas popeljejo skozi razgibano pokrajino Trnovskega gozda, kjer so nekoč odmevali koraki glažutarjev. Lokve so odlično izhodišče, kjer se lahko podate po stari poti na Lazno (laznarska pot), obiščete območje, kjer so nekoč delovali gozdni steklarji (steklarska in glažutarska pot) in se spustite do doline Trebušče, od koder so tovorili kremenov pesek (kremenova pot). Naj vas poti vodijo po njihovih sledeh – med šelestenjem drevesnih krošenj, vonjem smole in tišino, ki še danes skriva zgodbe o delu, vztrajnosti, prilagodljivosti in ustvarjalnosti, ki je nekoč pihalcem stekla sredi gozda nudila preživetje.
9 km
165 m
3 h
lahka planinska
4,7 km
300 m
1,5 h
lahka planinska
11,5 km
300 m
4 h
srednje zahtevna planinska
4,1 km
600 m
2 h
Film Stekleni čas režiserke Anje Medved v produkciji Kinokašče nas popelje po sledeh nekdanjih gozdnih steklarjev - glažutarjev, ki so v 18. in 19. stoletju v osrčju Trnovskega gozda vzpostavljali začasna, a izjemno živahna proizvodna naselja. V težko dostopnem svetu sredi gozda so iz peska, pepela in ognja ustvarjali steklo ter s tem oblikovali posebno gospodarsko in kulturno pokrajino, ki danes ostaja dragocen del goriške obrtne zapuščine.
Stekleni čas prepleta arheološke sledi, zgodovinske vire, ustna pričevanja, spomine in pripovedi prostora z vizualno poetiko krajine, kjer so nekoč delovale glažute. Film išče sledi življenja, dela in znanj mojstrov stekla, njihovo povezanost z naravo in pretanjen odnos do surovin (kremenovega peska in bukovih drv), ki so jim omogočili ustvarjanje in preživetje.
Zbornik Pihalci ognjenih svetov v dveh delih in Katalog glažutarskih predmetov dopolnjujeta vedenje o nekdanjih obrtnikih češko-nemškega izvora z raziskovalnega in dokumentarnega vidika. Zbornik prinaša pregled steklarstva na Slovenskem kot tudi širšo sliko beneškega steklarstva in vplive na gospodarsko sliko širšega goriškega prostora. Strokovni prispevki, ki v zgodovinskih virih iščejo razlago, kdo so bili prišleki, ki so v skoraj treh generacijah bivali na območju Trnovskega gozda, bogatijo raziskave o gospodarski sliki območja, steklarski skupnosti in življenju glažutarjev ter njihovem delu v Trnovskem gozdu. Katalog pa predstavlja ohranjene materialne sledi, steklarske izdelke, njihove značilnosti in tehnike izdelave. Skupaj predstavljata celovitejše razumevanje glažutarske dediščine in njenega pomena za kulturno dediščino Goriške.
Mednarodna umetniška rezidenca, namenjena akademskim kiparjem, ki ustvarjajo v lesu, kamnu in steklu, nastaja v sodelovanju z lokalnimi partnerji TKŠ društvom Lo-Ko Lokve in Gostilno Lokve, ki rezidenco tudi gosti. Okolje Trnovskega gozda s svojo prvinskostjo in bogato naravno dediščino ponuja izjemen prostor za razvoj umetniške ustvarjalnosti, kulturne izmenjave ter povezovanja med umetniki in domačini, ki so z lesom in kamnom tesno povezani že od nekdaj.
Rezidenca vsako leto gosti kiparje, izbrane na mednarodnem razpisu pod vodstvom selektorja Jorga Von Dealeja, mednarodno uveljavljenega kiparja. Umetnike skozi proces spremlja umetnostna zgodovinarka in kuratorka Klavdija Figelj. Vsako leto na Lokvah gostimo do šest umetnikov z različnih držav sveta.
Ustvarjena kiparska dela postanejo del javno-dostopne zbirke forma viva Lokve, ki je umeščena v prostor vasi Lokve in Lazna. Obiskovalci lahko zbirko odkrivajo tudi skozi tematski sprehod »Od kipa do kipa«, ki vabi k raziskovanju umetnosti v objemu narave.
Edicija 2025
Kiparska kolonija in prikaz pihanja in brušenja stekla.
Edicija 2026
Izdelava glažutarskega mozaika.
Glažutarska sladica je navdih našla v življenju glažutarjev in lokalnega prebivalstva, ki je znalo iz skromnih sestavin ustvariti nasitne in okusne jedi. Temelji na preprostih, nekoč vsakdanjih živilih: polenti, kislem mleku, jabolkih, rozinah in sladkorju.
V tej sladici se prepletajo okusi preteklosti – sladkoba rozin, svežina jabolk in nežna kislina mleka – ki pripovedujejo zgodbo o iznajdljivosti, prilagodljivosti in toplini domače kuhinje, ki je spremljala življenje sredi gozda.
Projekt Glass Routes – po poteh glažutarjev na Goriškem
Projekt Glass Routes zajema čezmejni goriški prostor s posebnim poudarkom na manj obljudenem območju Trnovskega gozda ter njegovem zgodovinskem odnosu do mesta Gorice. Raziskuje vlogo goriškega obrobja in njegovo vpetost v širše evropske kulturne in gospodarske tokove v preteklosti.
Med letoma 1722 in 1830 so se v bližini naselij Lokve, Lazna in Trebuša naselili češki pihalci stekla – glažutarji, sprva v povezavi z Orientalno družbo Habsburške monarhije (steklarji naj bi prišli iz Hamburga), kasneje pa je poslovno priložnost v gozdnem steklarstvu videla družina Vogel, ki je dobila koncesijo za glažutarsko dejavnost za delovanje v Trnovskem gozdu. V skoraj stoletju delovanja so češko-nemški prišleki, naseljeni sredi gozda, izdelali na tisoče steklenic in drugih steklenih predmetov, tako uporabnih kot okrasnih. Njihovi izdelki so po količini in pogosto tudi po kvaliteti konkurirali beneškim steklarjem.
Glažutarji so se naselili prav v Trnovskem gozdu zaradi obilja surovin: bukovega lesa za pridobivanje pepelike in kremenovega peska iz reke Trebuše. Lokve so predstavljale pomembno logistično točko, saj je od tam vodila pot do Gorice in naprej do tržaškega pristanišča. Sprva embalažne steklenice za špansko vino, kasneje za rožni liker (rozolijo), so bile preko skladišč na Lokvah in v Gorici pretovorjene do Trsta, kjer so jih proizvajalci rozolije napolnili z različnimi okusi tega sladkega likerja. Od tam so potovale na Bližnji vzhod, vse do Španije, Indije in Amerike.
Zaradi intenzivne rabe naravnih virov so se glažutarji v gozdu večkrat selili, vendar se je po približno sto letih njihova dejavnost zaradi nekonkurenčnosti zaključila. Kljub temu njihov spomin ostaja močno prisoten v lokalnem okolju. Njihovi izdelki so danes shranjeni v muzejih na slovenski in italijanski strani (ERPAC, Musei provinciali di Gorizia, Tolminski muzej, Narodni muzej Slovenije), kar spodbuja čezmejno sodelovanje in omogoča celostno predstavitev njihove dediščine.
Projekt je zasnovan večplastno in vključuje:
- raziskavo ter izdajo dvojezičnega zbornika,
- katalog ohranjenih glažutarskih izdelkov,
- tridelno čezmejno razstavo (Gorica, Tolmin, Lokve), tudi na prostem,
- umetniško rezidenco Wood & Stone & Glass Lokve za kiparje in oblikovalce stekla,
- kulinarično nadgradnjo z glažutarsko sladico,
- vzpostavitev 30 km novih tematskih pešpoti med Lokvami, Lazno in Trebušo,
- dokumentarni film Stekleni čas.
Celotna zgodba je dostopna tudi na spletnih straneh, kjer je dediščina glažutarjev predstavljena širši javnosti.
Projekt Glass Routes financira Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.
Il progetto Glass Routes è finanziato dall'Unione europea nell'ambito del Fondo per piccoli progetti (Small Project Fund) GO! 2025 del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021-2027, gestito dal GECT GO.
Vodilni partner
Projektni partner
Zahvaljujemo se sodelavcem in podpornikom
